Kronična ledvična bolezen
Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu. Kadar njihovo delovanje počasi peša, govorimo o kronični ledvični bolezni.
Kronična ledvična bolezen pomeni nepovratno slabšanje ledvičnega delovanja. O tej bolezni govorimo, kadar v seču pri laboratorijskih preiskavah vsaj tri mesece zapored zaznajo beljakovine ali rdeče krvničke, ali če pri slikovnih preiskavah sečil, na primer ultrazvoku, opazijo pri ledvicah nenormalnosti, tudi če te delujejo normalno. Beljakovine ali kri v urinu so namreč znak mnogih ledvičnih bolezni, ki jih spremlja zmanjšana očiščevalna sposobnost ledvic.
Med najpogostejšimi vzroki za razvoj te  bolezni je sladkorna bolezen, sledi zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami. Pogost vzrok so tudi vnetja ledvičnih telesc, glomerulonefritisi,  prirojene okvare, kot so cistične bolezni ledvic in bolezni, povezane z ledvično boleznijo in naglušnostjo. Okvare ledvic zaradi refluksa, zatekanja urina iz mehurja nazaj v ledvice, so bistveno redkejše kot včasih, enako tudi zaradi kroničnih okužb sečil. Vzrok za nastanek so tudi dedne bolezni ledvic, na primer tiste, ki potekajo s cistami. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na delovanje ledvic – previdnost je potrebna predvsem pri jemanju nesteroidnih antirevmatikov, ki jih ljudje uporabljajo pri bolečinah v sklepih in okostju.
Kronična ledvična bolezen običajno napreduje zelo počasi, glede na pešanje ledvičnega delovanja pa jo delimo na pet stopenj. Pri zadnji, peti stopnji, pride do ledvične odpovedi, ko mora bolnik pričeti z zdravljenjem z dializo ali pa mu morajo ledvico presaditi.
S kronično ledvično boleznijo sta usodno povezani sladkorna bolezen in kronična srčna bolezen, saj kombinacija obeh za bolnika pomeni večjo možnost zapletov bolezni.

Nujno je zgodnje odkrivanje bolezni
Ocenjujejo, da je med sicer zdravim odraslim prebivalstvom do deset odstotkov ljudi, ki že imajo tako imenovano mikroalbuminurijo – majhno, a že nenormalno izločanje beljakovin v urin. To pomeni, da ima lahko znake kronične ledvične bolezni kar 100.000 prebivalcev Slovenije. Težava pa je, ker poteka bolezen tiho in neopazno, brez očitnih znakov in bolečin, zato večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe. Bolezen večinoma odkrije po naključju ali ko je že v napredovani fazi.
Nekateri imajo večje tveganje za razvoj te bolezni. Zato bi morali redno, vsaj enkrat letno  preiskave seča in krvi, s katerimi ugotovimo morebitno ledvično bolezen, opraviti ljudje, ki so:

S pravočasnim zdravljenjem upočasnimo potek bolezni
Zgodnje odkrivanje bolezni je tudi tukaj usodnega pomena, saj lahko njen potek vsaj pomembno upočasnimo, če jo začnemo pravočasno ustrezno zdraviti. Napredovanje kronične ledvične bolezni je namreč odvisno od več dejavnikov. Na nekatere, kot so starost, spol (moški obolevajo pogosteje kot ženske), vrsta ledvične bolezni, ne moremo vplivati, da  druge pa lahko.
Zvišan tlak neizpodbitno pospeši slabšanje ledvičnega delovanja in prehod v ledvično odpoved. Priporočajo, da naj bi imel bolnik s kronično ledvično boleznijo krvni tlak pod 130/80 mmHg, tisti, ki s sečem že izločajo beljakovine, pa pod 125/75 mmHg. Prvi ukrep pri zdravljenju je sprememba življenjskega stila, ki zajema dieto z omejitvijo soli, redno telesno dejavnost, vzdrževanje idealne telesne teže in življenje brez stresa. Kadar to ne zadošča, so potrebna zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Zdravila bolnik potrebuje tudi za zmanjševanje izločanja beljakovin v seču, poleg tega pa je pomembna tudi dieta z zmanjšano količino beljakovin.
Pri približno tretjini bolnikov v Sloveniji, ki pričnejo z dializnim zdravljenjem, je vzrok odpovedi ledvic ledvično obolenje zaradi sladkorne bolezni. Za upočasnitev napredovanja diabetične ledvične bolezni je zato poleg navedenih dejavnikov potrebna tudi dobra urejenost krvnega sladkorja.
Kronično ledvično bolezen pogosto spremlja zvišanje krvnih maščob. To je potrebno zdraviti tudi zaradi povečanega tveganja za razvoj srčno-žilnih zapletov, kot sta srčni in možganski infarkt.
Z opustitvijo kajenja lahko pešanje ledvičnega delovanja upočasnimo za štiri krat.
Z znižanjem prekomerne telesne teže lahko učinkovito zmanjšamo izločanje beljakovin v seču.

Če opazite kakega od naštetih znakov, obiščite izbranega zdravnika, da vas pošlje na preiskavo krvi in urina in morebitne nadaljnje preiskave.