Debelost in ledvični bolnik
Kako se lotiti upada mišične mase in povečanja količine maščevja v telesu, tega sicer značilnega pojava sodobnega človeka, s katerim pa se ubadajo tudi bolniki s kronično ledvično odpovedjo?
Pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic, ki se zdravijo z dializo, so težave s podhranjenostjo pravzaprav večje kot problem prekomerne hranjenosti. Uremični toksini, ki se sproščajo v telesu pri končni odpovedi ledvic, namreč zavirajo tek, in ker morajo ledvični bolniki upoštevati še posebno dieto, lahko oboje kmalu privede v negativno kalorično in predvsem negativno proteinsko bilanco v bolnikovem telesu. Klasična debelost je pri bolnikih z ledvično odpovedjo prisotna samo pri diabetikih sladkorne bolezni tipa 2, ki večinoma zbolijo zaradi neustreznega življenjskega sloga.
Včasih so ljudje zaužili več kalorij
V začetku 20. stoletja so ljudje pojedli 3000 kalorij na dan, medtem ko danes pojemo v povprečju 2500 kalorij. In vendar je bila takrat mršavost značilnost tistega časa, tako kot je debelost značilnost današnjega. Danes debelost bolj kot hranjenje povzroča pomanjkanje gibanja sodobnega človeka. Premalo gibanja podobno kot kronična bolezen, kamor sodijo tudi ledvične bolezni, pospeši upad puste telesne mase, ki je najbolj določena z mišično maso. Masa telesa brez maščevja, to je tako imenovana pusta telesna masa, določa količino energije, ki jo metabolizem porabi v enem dnevu. Ne glede na količino telesnega dela, ki ga opravimo, večino porabljene energije v 24 urah namreč porabimo v mirovanju. Samo vrhunski športniki ali težki fizični delavci, ki so aktivni tri in več ur na dan, so pri tem v določeni meri izjeme. Vsem drugim dnevno porabo kalorij določa pusta telesna masa oziroma masa mišic, ki tudi v mirovanju porablja več energije kot maščevje.
S starostjo počasi izgubljamo mišično maso in zato z naraščajočo starostjo pada potreba po kalorijah. Zato bi z leti morali jesti manj kalorično hrano in poskušati vzdrževati mišično maso, če bi hoteli ohraniti ničelno energetsko bilanco oziroma vzdrževati normalno telesno težo.
Kako se torej lotiti upadanja mišične mase in povečanja količine maščevja v telesu, ki je značilen pojav sodobnega človeka?
Debelost je kronična bolezen
Povečana količina maščevja v telesu ni samo estetska težava. Debelost je kronična bolezen, ki dolgoročno negativno vpliva na mnoge organe v človeškem telesu. Maščobne celice so metabolično zelo aktivne in delujejo tudi kot endokrini organ, ki negativno učinkuje na steno žil, vpliva na razgradnjo hormonov in poveča insulinsko rezistenco. Slednja je lahko predstopnja sladkorne bolezni z vsemi njenimi hudimi zapleti. Dolgoročno lahko zdrav človek boj z odvečno telesno maso dobi samo z ustrezno, z beljakovinami dovolj bogato prehrano, recimo vsaj 1 gram beljakovin na kilogram telesne teže na dan.
Potrebujemo beljakovine
Zaradi razgrajevalnega učinka, ki ga ima dializno zdravljenje na količino beljakovin v telesu, je pri dializnih bolnikih potreba po beljakovinah še povečana, zato nefrologi svetujemo vnos 1,3 grama beljakovin na kilogram telesne teže na dan. Pri tej dieti morajo dializni bolniki upoštevati tudi dietetska navodila Jožeta Lavrinca o omejitvah pretiranega vnosa kalija in fosforja.
Podobno negativno na proteinsko bilanco v telesu učinkujejo steroidi, ki se uporabljajo pri presaditvi ledvice. Pomanjkanje gibanja in premajhen vnos proteinov pri višjih odmerkih steroidov še povečata negativen učinek na mišično maso bolnika s presajeno ledvico. Ta pojav je posebno očiten takoj po presaditvi in ga je mogoče omiliti s skrbno fizioterapijo, ki se izvaja, če stanje bolnika to dovoljuje. Telesna vadba, tudi vaje za moč, je ob ustrezni prehrani edini možen ukrep in zdravilo. Vadba poveča porabo kalorij in zmanjša odvečno količino telesnega maščevja.
Hude diete škodujejo tako zdravim kot bolnim
Diete s hudim omejevanjem hrane in beljakovin so pri bolnikih še bolj škodljive kot pri zdravih ljudeh, ker še povečajo siromašenje telesa tako z mikro- kot z makrohranili. Med mikrohranila prištevamo vitamine in elemente v sledovih, medtem ko makrohranila sestavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Vsako hudo omejevanje vnosa kalorij privede do še večjega pomanjkanja beljakovin in še večjega upada mišične mase, ki še bolj negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja bolnikov. Hudo omejevanje kalorij povzroči hudo zmanjšano začasno aktivnost delovanja ščitnice, kar ob zmanjšani intenzivnosti metabolizma dolgoročno privede do povečanja količine maščevja takoj, ko se vnos hrane spet normalizira. Tako posamezniki neprestano ponavljajo hude diete in vedno znova pridobijo več kilogramov, kot jih med dieto izgubijo.
Hude diete se torej za vzdrževanje telesne teže odsvetujejo še zdravim, kaj šele kroničnim bolnikom, ki so že tako povrženi slabši prehranjenosti ali malnutriciji. Ob ustrezni dovolj bogati prehrani je možno tudi bolnikovemu telesu zagotoviti dovolj makro- in mikrohranil, da se ob ustrezni individualno prilagojeni telesni vadbi čim bolj zmanjša upad mišične mase v starosti. Bolnik z ledvično boleznijo mora skrbno uživati dovolj kakovostnih hranil, ki seveda upoštevajo dietna pravila za to bolezen. Če ga bolezen omejuje pri normalni telesni dejavnosti, mora paziti na vnos visoko kaloričnih živil. Individualno prilagojena telesna vadba je ob ustrezni podporni prehrani ključ do ohranjanja puste telesne mase, ustrezne telesne teže in večje kakovosti življenja tako pri zdravih kot tudi pri kroničnih bolnikih.
Doc. dr. Bojan Knap, dr. med, specialist internist,
Center za dializo, Klinični center Ljubljana |