Kako shranjujemo zdravila in kaj naredimo z odpadnimi zdravili
Ledvični bolniki – dializni in še posebej transplantirani – moramo jemati veliko zdravil. Zelo je pomembno, kako ravnamo z zdravili, da ohranijo kakovost in s tem varnost in učinkovitost. Da nam bodo zdravila koristila in ne škodila, navajamo priporočila Lekarniške zbornice Slovenije o pravilnem načinu shranjevanja zdravil in varnem odlaganju odpadnih zdravil.
Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti moramo upoštevati nekaj načel za pravilno shranjevanje zdravil. Izpostavljenost sončni svetlobi, shranjevanje na neprimerni temperaturi ali previsoka vlažnost neugodno vplivajo na stabilnost zdravil in zmanjšajo njihovo učinkovitost ali jih naredijo celo škodljiva. To še posebej velja za določene farmacevtske oblike, tudi tablete in kapsule, ki ob nepravilnem shranjevanju v bolj vlažnem prostoru in na višji temperaturi od priporočene lahko izgubijo učinkovitost še pred potekom roka uporabnosti.
Pravilno shranjevanje zdravil
Zdravila shranjujemo v prostoru, kjer bo vpliv okolja čim manjši. Kuhinja in kopalnica sta najmanj primerna prostora za shranjevanje. Za shranjevanje zdravil je najbolj primeren temen prostor z relativno stabilno sobno temperaturo. Lekarniški farmacevti priporočajo, da običajna zdravila shranite skupaj na enem mestu in zunaj dosega otrok (pod ključem). Zdravila, ki jih uporablja le en član družine, pa shranjujte ločeno, prav tako pod ključem. Na ta način se omeji možnost, da bi kdo od članov družine vzel zdravilo, ki mu ni namenjeno, torej zmanjšamo možnost napačne rabe ali celo zlorabe zdravil. Določena zdravila pa moramo shranjevati pri nižjih temperaturah v hladilniku. V tem primeru jih hranite v posebni posodi, ločeno od hrane. Pazite, da zdravila ne bodo zmrznila!
Zdravila vedno hranimo v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi, poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. To je še posebno nevarno, če prenesemo različna zdravila v skupno posodico. Če moramo zdravilo iz kakršnega koli razloga preložiti drugam (npr. v dozirne posodice za starejše), embalažo z navodilom vedno shranimo, da ne bi prišlo do pomote. Dokler zdravila ne porabimo, ne zavrzimo navodil za uporabo, saj jih bomo morda še potrebovali. Če vsebuje steklenička kosem vate, ga po odprtju odstranimo, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo.
Doma ne kopičimo zdravil, ki jim je potekel rok trajanja
Da ne bi z zdravilom povzročili več škode kot koristi, lekarniški farmacevti priporočajo pregled domače lekarne vsaj enkrat na leto. Če nam zdravnik predpisuje zdravila za dolgotrajno terapijo, je bolje, da zaloge zdravil pregledamo in »prečistimo« vsakega pol leta ali celo na tri mesece. Z rednimi pregledi zagotavljamo, da so zdravila pravilno shranjena, morebitna odpadna zdravila pa pravočasno, pred morebitno neprevidno uporabo, ločimo od še uporabnih.
Med zdravili, ki jih moramo zavreči, so:
zdravila s pretečenim rokom uporabnosti,
zdravila, katerih videz je spremenjen (barva, vonj, okus …),
zdravila, ki so ostala po zdravljenju in jih ne potrebujemo več,
zdravila, ki so bila neustrezno shranjena.
Odpadna zdravila ne spadajo med običajne odpadke!
Odpadna zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke ali jih celo odplakniti iz straniščne školjke. Zdravila imajo zdravilni učinek samo v ustreznih odmerkih, v večjih količinah pa so lahko škodljiva ne samo za pacienta, ampak tudi za okolje. Sledi zdravil in njihovih presnovnih produktov so zaznali v odpadnih vodah, ki so prešle skozi čistilne naprave. Že majhne količine učinkovin nepravilno odvrženih zdravil lahko v naravi povzročijo težko popravljivo škodo. Pri tem so še posebej ogrožene ribe in drugi vodni organizmi, saj lahko učinkovine zdravil vplivajo na njihov razvoj in razmnoževanje.
Kaj naredimo z odpadnimi zdravili?
Od začetka leta lahko pacienti ostanke zdravil in neuporabna zdravila vrnejo v lekarno, ki bo poskrbela za varno zbiranje odpadnih zdravil. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili poskrbijo za prevzemanje in nadaljnje ravnanje z odpadnimi zdravili veletrgovci z zdravili, ki so lekarne opremili z zabojniki za zbiranje odpadnih zdravil. Odpadna zdravila lahko odnesemo tudi zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.
Skladno z veljavno zakonodajo morajo lekarne poskrbeti za ločevanje čistih in nečistih poti v prostorih, kjer sprejemajo, izdelujejo in izdajajo zdravila. Zato lekarniški farmacevti prosijo obiskovalce lekarn, da natančno preberejo navodila za oddajo odpadnih zdravil, ki so objavljena na vidnem mestu v lekarnah.
V lekarnah sprejemajo naslednja odpadna zdravila:
Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži – ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta.
Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena.
Napačna raba in zloraba zdravil
Zdravila so najpogostejši vzrok zastrupitev pri otrocih. To velja tudi za Slovenijo, saj je približno polovica zastrupitev pri predšolskih otrocih povzročenih ravno z zdravili. Prisotnost nekaterih vrst zdravil v domači lekarni daje priložnost tistim, ki iščejo možnost za zlorabo zdravil. Gre predvsem za zlorabo zdravil med najstniki. Novejši podatki za tujino kažejo, da je nemedicinska raba nekaterih psihoterapevtikov (analgetiki, pomirjevala, sedativi in stimulanti) za marihuano druga najpogostejša oblika zlorab prepovedanih substanc.
Do večje varnosti z zmanjšanjem količine neporabljenih zdravil
Pred škodljivimi posledicami odpadnih zdravil se najučinkoviteje zavarujemo tako, da čim bolj zmanjšamo količino odpadnih zdravil. Slednja ob tem prinašajo tudi velik strošek za zdravstveno blagajno, saj bi bilo denar, ki je namenjen za nakup in uničenje neporabljenih zdravil ter ostankov zdravil, mogoče koristneje porabiti za nakup drugih zdravil, potrebnih zdravljenj in preiskav.
V Lekarniški zbornici Slovenije zato uporabnike zdravil pozivajo, da pri zdravniku naročijo le zdravila, ki jih trenutno potrebujejo. Pravih podatkov o tem, kakšen odstotek izdanih zdravil se ne uporabi, ni na voljo, vendar pa nekatere akcije zbiranja neporabljenih zdravil v lekarnah kažejo, da je bilo neodprtih kar 20 odstotkov vrnjenih zdravil. Čeprav končni uporabnik v lekarno vrne originalno zaprta zdravila, ki še niso bila načeta, teh zdravil v lekarni ni mogoče izdati drugemu pacientu. Lekarna namreč ne more jamčiti za kakovost, varnost in učinkovitost takšnega zdravila, saj to morda ni bilo pravilno hranjeno.
Lekarniška zbornica Slovenije, Nina Knavs (Dnevnik)
Slabo shranjen škoduje tudi aspirin
Aspirin lahko ob shranjevanju v vlažnem prostoru na primer postane dražilen, tako da lahko pride celo do razjede na prebavilih.
Tudi napačno shranjevanje zdravil za previsok krvni tlak lahko bolnikom škodi, takšna zdravila pa nič ne pomagajo, saj tlak kljub njihovemu jemanju naraste.
Z zdravili, ki so se spremenila zaradi nepravilnega shranjevanja, se lahko ljudje celo zastrupijo in zaradi tega potrebujejo zdravljenje v bolnišnici.
Zdravila, ki jih je treba shranjevati pri nižjih temperaturah v hladilniku, morate hraniti v posebni posodi in ločeno od hrane, paziti pa je treba tudi, da ne zmrznejo. Ledvični bolniki moramo v hladilniku hraniti eritropoetin.
Za potovanja so na voljo posebne torbice, v katerih zdravila ostanejo na primerni temperaturi. V takšne torbice je na potovanju smiselno shraniti tudi kakšno zdravilo brez recepta, na primer za glavobol.
Pri zdravilih veljajo navodila zdravnikov, ne nasveti prijateljev
Posojanje zdravil na recept ni priporočljivo. Lekarniški farmacevti svetujejo, naj se ljudje pri zdravilih držijo navodil zdravnikov, ne pa nasvetov, ki jim jih dajo prijatelji. Zdravnik zdravila predpiše za vsakega bolnika posebej, isto zdravilo pa lahko pri nekom deluje dobro, pri drugem pa ne. Najpogosteje si ljudje »sposodijo« kakšen antibiotik ali pomirjevalo, medtem ko kronični bolniki s svojimi zdravili tega običajno ne počnejo, ugotavljajo.
|