Telesna dejavnost  in dializni bolniki

V Sloveniji se je konec leta  2004 z dializo zdravilo 1202 bolnikov. Število bolnikov narašča zaradi  različnih vzrokov in več kot polovica bolnikov, ki začenjajo  dializno zdravljenje, je starejših od 65 let. Bolniki, ki hodijo na dializo, potrebujejo ustrezno prehrano, upoštevati morajo omejitve pri vnosu tekočine in biti morajo primerno telesno dejavni.  Redna telesna dejavnost izboljšuje delovanje telesa, zmanjšuje občutek tesnobe, starejšim omogoča samostojnost pri  izvajanju dnevnih dejavnosti, mladim udeležbo na evropskih športnih igrah dializnih in transplantiranih bolnikov in vsem boljšo kakovost življenja.

Kako precenjujete svojo telesno dejavnost?

»Prebivalstvo je tako nedejavno, da je dobrodošlo vsako gibanje, ki ni ravno menjavanje televizijskega kanala ali odpiranje steklenice piva,« ponazarja kardiolog Kottke.

Glede na telesno dejavnost lahko ljudi razvrstimo v tri skupine (CINDI):

1)  na take, ki so telesno dejavni najmanj trikrat na teden in so pri tem vsaj 20 minut zadihani in prepoteni;
2)   na  mejno telesno dejavne, kjer telesna dejavnost  ni dovolj  pogosta ali dovolj intenzivna,
in na  ljudi, ki niso telesno dejavni. (V to skupino lahko uvrstimo večino  dializnih bolnikov.)

Primerno telesno dejavnost si moramo izbrati glede na to razdelitev.

Kako izbiramo in odmerjamo telesno dejavnost?

Vodilo za to, koliko telesne dejavnosti naj izvajamo, so zdravstveno stanje posameznika, njegova kondicija, počutje, koliko prostega časa ima in v kakšnem okolju živi. Za bolnike z odpovedjo ledvic je primerna aerobna telesna vadba, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje, ples in vrtnarjenje. Telesno dejavnost  sprva izvajajte počasi in postopoma: čas trajanja vaj in moč postopoma povečujte nekaj tednov, dokler ne boste  telesno dejavni 30 minut na dan. Bolniki z zelo nizko telesno zmogljivostjo lahko čas vadbe razdelijo čez ves dan.
Rezultati redne telesne dejavnosti se pokažejo po šestih tednih.

Preden se začnete ukvarjati s telesno dejavnostjo, morate upoštevati nekaj pravil.
Pred vadbo
– Vrednost  krvnega tlaka pred pričetkom izvajanja vadbe ne sme biti višja od 165/100 mm Hg, vrednost srčnega utripa pa ne nad 110 v min.
– Vrednosti  krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih ne sme znašati pod 4 oziroma nad 14 mml/l (urejena sladkorna bolezen).
– Telesna temperatura ne sme biti višja od 37,5 stopinje Celzija.
– Presežek telesnih tekočin med dvema dializama naj ne bi bil večji od 2,5 litra.

Med vadbo
– Intenziteto vadbe ocenjujte s pomočjo subjektivne ocene »govorni test«, kar pomeni, da vadite tako aktivno, da zmorete povezano spregovoriti  vsaj do pet besed.
– Opazujte se: pomembno je, da se med vadbo nekoliko spotite in zadihate. Srčni utrip med aerobnim delom vadbe naj bo okrog 120 utripov na minuto, tako da  čutite utrip srca, ne pa razbijanja. (Bolniki, ki imajo srčni spodbujevalec ali jemljejo betablokatorje, se ne smejo  ravnati po srčnem utripu.)

Vadbo je treba prekiniti, ko začutite enega od teh znakov:
– občutek težkega dihanja ali dušenja,
– bolečino v prsih, zgornjem delu trebuha ali med lopaticama,
– krče v nogah in rokah,
– izgubo ravnotežja,
– slabost, močno utrujenost in izčrpanost.

Po telesni vadbi v preostalem delu dneva lahko občutite nekaj nelagodja v mišicah, ne pa bolečine. Pekoča bolečina v mišicah je posledica pretirane vadbe.

Kako  začnete  telesno dejavnost

Hitra hoja
Mišice najprej ogrejete z nekaj minutami počasne hoje, nato izvajate vaje za raztezanje. Ko ste ogreti in dobro razgibani, začnete  hitro hoditi, tako da se  zadihate (govorni test), in tako hodite 20 minut. Hitro hojo končajte s počasno hojo in  vajami za raztezanje, to omogoča telesu, da se postopoma ohladi. Le tako preprečite možne srčno-žilne in mišično-skeletne zaplete.

Starejši slabotni bolniki
Vaje v naslonjaču so za bolnike, ki se zadržujejo doma in imajo toliko moči, da se gibljejo samo po stanovanju ali po hiši, so vaje za krepitev rok in nog, raztezne vaje za povečanje gibljivost v  sklepih, dihalne vaje in vaje za  ravnotežje. Za starejše in  slabotne bolnike je primerno gonilo za roke in noge, s katerim lahko vadite sede ali v postelji, razen bolnikov, ki imajo težave s kolki (umetni kolk).

Gospa Žuntar  je po 29 letih dialize  telesno aktivna: plava, vrtnari in »kolesari« na gonilu za roke in noge. Nekateri jo kličejo »železna lady«.

Gonilo za roke in noge. (viaterapija Pivka 23a Naklo)        

Sebiha Fazlić, Klinični center

Nazaj