Bolezen multipla skleroza nastane, ko imunski sistem napade mielinske ovojnice živčnih vlaken v osrednjem živčevju, kar povzroči različne zdravstvene težave. Gre za kronično nevrološko bolezen, ki običajno poteka v ciklih, kjer se obdobja poslabšanja izmenjujejo z obdobji izboljšanja simptomov. Bolezen lahko prizadene različne dele živčnega sistema, vključno z možgani, hrbtenjačo in vidnim živcem.
Vzroki za nastanek multiple skleroze
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, katere natančen vzrok ni povsem jasen. Strokovnjaki menijo, da jo povzroča zapletena interakcija med genetskimi in okoljskimi dejavniki. Ti dejavniki vplivajo na imunski sistem, ki začne proizvajati protitelesa, ki napadajo mielinske ovojnice živčnih vlaken, kar vodi v poškodbe osrednjega živčevja. Med dejavniki tveganja so genetska predispozicija, določene virusne okužbe v otroštvu, pomanjkanje vitamina D, ženski spol ter bolezni, kot so vnetja črevesja in ščitnična obolenja. Čeprav multipla skleroza ni dedna bolezen, lahko genetska predispozicija poveča tveganje za njen razvoj.
Simptomi multiple skleroze so lahko zelo različni in nepredvidljivi, saj so odvisni od tega, kateri del živčnega sistema je prizadet. Sprva se simptomi lahko pojavijo nenadoma in niso specifični, zaradi česar jih je pogosto težko povezati z boleznijo. Na začetku so lahko simptomi splošni, vendar se sčasoma lahko pojavijo specifični znaki bolezni, odvisno od poškodovanih mielinskih ovojnic. Poleg tega se simptomi lahko pojavijo v intervalih, ko bolezen za nekaj časa umiri, nato pa se spet pojavijo z novimi ali že znanimi simptomi.
Simptomi multiple skleroze
Multipla skleroza se lahko razvije v različnih intervalih, od nekaj mesecev do celo let, in simptomi se lahko pojavijo nepričakovano. Simptomi so lahko zelo različni, saj so odvisni od tega, kateri del osrednjega živčevja je prizadet. Med najpogostejšimi simptomi so utrujenost, občutek šibkosti, slabost, bruhanje, motnje vida, bolečine v očeh, težave z ravnotežjem, vrtoglavica, mravljinčenje v telesu, tresenje, mišični krči, epileptični napadi, težave s spominom, koncentracijo, govorom ali požiranjem ter motnje motorike, hojo in celo spolne funkcije.
Diagnostika multiple skleroze
Za diagnozo multiple skleroze zdravniki najprej pregledujejo simptome, kot so tresenje rok, težave z ravnotežjem, koordinacijo gibov, zmanjšana mišična moč in drugi nevrološki simptomi, vključno s težavami z vidom in občutljivostjo. Ker so ti simptomi lahko prisotni tudi pri drugih boleznih, je potrebnih še več preiskav za natančno postavitev diagnoze. Te vključujejo nevrološki pregled, slikovne preiskave, kot je magnetna resonanca (MRI), ultrazvok vratnih in možganskih ven ter krvne teste.
Multipla skleroza se pri različnih posameznikih lahko razvije na več načinov, zato ločimo štiri glavne oblike bolezni. Benigna oblika pomeni, da bolezen ne povzroča resnih simptomov ali pa so ti zelo redki. Recidivno remitentna oblika se izmenjuje med obdobji poslabšanja bolezni in daljšimi obdobji stabilnosti, čeprav lahko kasneje preide v sekundarno progresivno obliko. Sekundarno progresivna oblika se razvije iz recidivno remitentne in vključuje daljša obdobja mirovanja, vendar bolezen kljub temu počasi napreduje. Primarno progresivna oblika, ki je najmanj pogosta, pa se razlikuje po tem, da ni obdobij poslabšanja in umirjanja, temveč bolezen nenehno napreduje.